Pomlad je v nizkem štartu in vsi, ki se nameravate letos poročiti, prav tako. Po družabnih omrežjih krožijo vprašanja o dekoraciji, oblekah, dodatkih, najlepših ali morebiti še prostih poročnih lokacijah, glasbenikih, pevcih in vsem kar sodi k poroki. Lani takšen čas sem bila tudi sama v tej vlogi. Vsak dan sem razmišljala samo o poroki, brskala, zbirala, kupovala, pripravljala, kljukala. Zdelo se mi je, da seznamu ne bo konca, da mi nikakor ne bo uspelo, a mi je.
Danes gledam na poroko in celoten postopek organizacije z drugačnega stališča. Ne več kot evforična nevesta, za katero je pomembno čisto vse, ki želi vse in še več, temveč kot žena, oseba, ki je dan že doživela in se iz njega veliko naučila ter ji je nekaj mesecev kasneje jasno, da čeprav si želiš, ne potrebuješ vsega, nekatere stvari pa se zgodijo kar same. Spodaj navajam iztočnice, ki po večini držijo za vsako poroko in je dobro, da na njih pomislita tudi vidva, ker jim skoraj zagotovo ne bosta mogla uiti:
- Ne glede na to, kako dobro bo poroka organizirana, kako natančna bosta pri malenkostih in koliko časa bosta posvetila časovni usklajenosti, bo zagotovo šlo kaj narobe; skoraj zagotovo boste zamujali, lahko, da bo premalo balonov, morebiti jih bodo celo pozabili napihniti, na poročni torti bo manjkal napis, ki sta ga dala izdelati po naročilu, za poročni ples bodo zavrteli napačno skladbo, fotografiranje bo trajalo dlje kot sta si zamislila ali kaj podobnega. Pri tako kompleksnem dnevu gre skoraj vedno kaj narobe in četudi drugi ne bodo opazili, bosta vidva zagotovo. Pripravita se na to, da ne bosta potem preveč razočarana.
- Kljub temu, da sta poslala `Save the Date` obvestila, da sta povabljene prosila za potrditev udeležbe, da sta jih poklicala še nekaj dni pred poroko, preden sta dokončno potrdila število oseb, se velikokrat zgodi, da koga ni. Tako pač je. Nekateri teh zadev ne jemljejo resno, nekaterim je to pač povsem nepomembna zadeva ali pa v zadnjem trenutku pride kaj vmes.
- Lahko se še tako trudita z izborom glasbe in skušata ustreči vsem okusom ter najrazličnejše zvrsti pomešati tako, da bodo vsi zadovoljni, se bo vedno našel nekdo, ki mu glasba ne bo ustrezala in bo cel večer presedel. Mogoče sploh ne mara glasbe ali pa ne mara plesa, a velikokrat so to ljudje, ki se niso pripravljeni prilagoditi in jim glasba, ki ni po njihovem okusu povsem dotolče željo po plesu. Ne sekirajta se, tudi taki gostje morajo biti na poroki.
- Izbirata menije, izbrati želita nekaj kar bo po godu vsem, kar bo okusno, priložnosti primerno, zraven določita še vegetarijanski meni, da bodo ja vsi zadovoljni, a pozabita kakšnega gosta, ki ima celiakijo, na kakšnega, ki ima laktozno intoleranco, morda celo na kakšnega, ki ne je svinjine, ker je musliman. Slednje se je zgodilo tudi nama. Se pač zgodi. V poplavi vseh drugih opravkov na to sploh nisva pomislila, a na srečo so kuharji zelo prilagodljivi in vajeni takšnih situacij ter jih znajo uspešno rešiti.
- Če se poročita tudi cerkveno in imata dilemo glede pobiranja denarja za duhovnika, se odločita tako kot je pri vas v navadi, če vama vseeno ne gre, pa zadevo raje opustita in sama namenita določen znesek zanj. Mahanje z denarjem, iskanje denarnic in tovrstne zadeve znajo biti na poroki moteče, saj veliko ljudi ne nosi povsod s seboj torbice ali denarnice in so lahko takšne situacije zelo neprijetne.
- V kolikor sta se odločila, da se na vajini poroki ne bo metalo riža in sta namesto tega pripravila cvetje, konfete, listje ali kaj podobnega, svatom povejta, da tega ne želita in zakaj, še posebej, če je to izrecna želja ali morda celo prepoved, saj se vedno najde kdo, ki prinese s seboj kilogram riža in ga razdeli med ostale in potem riž nadvlada vse ostalo.
- Pa še nekaj nujnih nasvetov: obvezno imejta s seboj šivanko in sukanec za primer, če se strga kakšna obleka ali kak drug kos, obema toplo priporočam ne samo en komplet za preobleč, ampak raje dva, meni je druga obleka zelo prav prišla, pa čeprav sploh ni bila mišljena za to priložnost. Vedno imejta ob sebi dovolj vode, še posebej, če se poročita poleti, da ne bo kateri dehidriral ali izgubil zavesti, enako pa velja tudi za vse svate, poskrbita, da se ne bodo kuhali.
Malenkostna opravila razdelita med prijatelje in svojce, določita kaj bo kdo prinesel, nosil, povedal, preveril ali morda spremljal, da bo potekalo kot mora. Tako bosta vidva razbremenjena, hkrati pa med svati ne bo zmede in neprijetnega spogledovanja.
In če bodo na vajini poroki mali otroci, če imata vidva male otroke, nikakor ne pričakujta, da bo vse potekalo kot mora; otroci rabijo svojo pozornost, njim so takšne zadeve dolgočasne in ne glede na to, kako lepa sta vidva tisti dan in kako dragocena je poročna obleka, se bodo želeli stiskati in nositi po rokah. Temu se ne moreta izogniti in nikar ne bodita tako optimistična kot sem bila jaz.
Za konec pa še to. Ne glede na to, kako nemogoče, grozljive ali strašljive se zdijo poročne situacije o katerih sta slišala in se zgražala nad njimi, prav vse se vama lahko zgodi, resnično. Na poroki ni nič izključeno in prav lahko, da vaju bo doletelo tisto, kar sta si najmanj mislila in pričakovala. Povem iz prve roke in čeprav ima danes še vedno grenak priokus, se bom čez nekaj let temu najbrž smejala.
Poroka je eno samo presenečenje. Pustita se presenetiti!
Gabrijela Ajhmajer Neuvirt